Pokopališče v Rožni Dolini

Poglobitev

Pred tem je goriška judovska skupnost že od 18. stoletja izvajala pokope v okolici današnje Sinagoge. 

Pokopališče v Rožni Dolini je bilo v uporabi od leta 1829, ko je bilo sem prenesenih 16 nagrobnikov iz starega pokopališča in tudi iz drugih krajev, kot npr. nagrobni kamen, ki sega v leto 1371, iz Maribora in drugi iz Krmina in Trsta. 

Leta 1947 je pokopališče postalo del jugoslovanskega ozemlja in ga Judje iz Gorice niso več uporabljali, temveč so se od takrat odločili za pokopališe v Gradišču. 

V Rožni Dolini je več kot 900 grobov in kapela, ki se je uporabljala za pogrebne obrede.  

Nagrobni kamni so obrnjeni proti Jeruzalemu, namesto cvetja pa na njih lahko najdemo kamenčke kot simbol trajnega spomina. Navpični nagrobniki so tipični za Aškenaze in na njih najdemo napise zlasti v hebrejščini, predvsem na najstarejših.  Vidimo pa lahko tudi tiste s krajšimi napisi v drugih jezikih, kot sta lahko italijanščina ali nemščina. Simboli so isti, kot jih lahko najdemo tudi na drugih pokopališčih: od družinskih grbov do preprostejših simbolov, kot so lahko cedra, venec, akantovi listi, granatno jabolko, svetilka ali palmova veja. Na splošno so nagrobni kamni dokaj preprosti in ne najdemo monumentalnih grobov.

Najstarejši nagrobnik z čitljivim napisom je iz leta 1653 in spominja na Grassina Gentillija, sina Raffaeleja Haverja. 

Na pokopališču lahko najdemo 6 epigrafov, ki jih lahko datiramo med letoma 1406 in 1652, nagrobnike posvečene vojakom padlim med prvo svetovno vojno kot tudi tiste postavljene v spomin žrtvam nacističnih taborišč. 

Tukaj počivata cenjena zdravnika Silvio Morpurgo in Vittorio Pavia, zapisana v spomin someščanov kot osebi vedno pripravljeni tudi brezplačno pomagati pomoči potrebnim. Umrla sta kmalu po razglasitvi rasnih zakonov leta 1938, ki so jima onemogočili opravljati ljubljeni poklic. Zraven nagrobnika Silvia Morpurga najdemo napis v spomin njegovi ženi, Eldi Morpurgo, rojeni Michelstaedter, sestri znanega filozofa, ki je bila deportirana iz Gorice 23. novembra 1943. 

Med drugimi so tukaj pokopani tudi Oscar Morpurgo, ki je v 19. stoletju bil primarij civilnih bolnišnic in se je veliko posvečal svoji skupnosti ter finaciral izgradnjo zunajega zidu pokopališča, novinarka Carolina Coen Luzzatto, družina Michelstaedter, rabini Isacco Samuele Reggio, Abramo Vita Reggio in rav Giacomo Bolaffio. Potrebno je omeniti tudi trgovca Benedetta Morpurga, ki se je boril proti obtožbam duhovščine o ritualnih umorih.  

Carlo Michelstaedter in Ada Coen Luzzatto, hči novinarke Caroline, sta storila samomor zato nimata pravega nagrobnika, ampak nanju spominjata le majhna stebriča. 

Na pokopališču v Rožni Dolini so pokopani trije člani avstro-ogrske vojske, in sicer poročnik Chaim Huppert in zdravnika Eduard Auersach ter Fritz Hochwald. 

Grob vojaka Franza Artnerja pa je bil leta 1929 prenesen na vojaško pokopališče v Čepovanu.

VIRI:

Agostino Colla in Maria Elisabetta Loricchio (ur.), Beth Ha Chajim: la Casa dei Viventi. Valdirose. Il cimitero della Comunità ebraica di Gorizia, Edizioni della Laguna, 2004

Marcello Morpurgo, Valdirose. Memorie della Comunità ebraica di Gorizia, Del Bianco, Videm 1986

D. Ogrin, Il cimitero ebraico di Nova Gorica importante monumento di cultura funeraria, in “Srečanja”, XXV (1972)

Angelo Vivian, Il cimitero israelitico di Nova Gorica, in Ioly Zorattini Pier Cesare (ur.), Gli ebrei a Gorizia e a Trieste tra “ancien régime” ed emancipazione, Del Bianco, Videm 1984, str. 91-97

Iz italijanščine v slovenščino prevedel Boris Štrukelj