Isaac Samuel Reggio

V posodobitvi

Poglobitev

Rodil se je leta 1784, kot edini sin Abrama Reggia in Regine Morpurgo, in bil deležen odličnega izobraževanja, tako na laičnem področju, saj je obiskoval gimnazijo in licej v Gorici, kot tudi na verskem. Posvetil se je študiju svetopisemske eksegeze in judovske filozofije in svoja dela vedno podpisoval z akronimom JaShaR. Zanimalo ga je mnogo stvari, vse od slikarstva do matematike pa od glasbe do mehanike.

Navdušen je bil nad delom Mosesa Mendelssohna ter Naphtalija Herza Wesselya in je imel ključno vlogo pri širjenju idej nemškega judovskega razsvetljenstva na italijanskem območju Habsburške monarhije, zlasti v Gorici. To je tudi razlog, da so ga poimenovali italijanski Mendelssohn. Kot je nekoč napisal v pismu uglednemu jezikoslovcu ShaDaLu, Samuelu Davidu Luzzattu, s katerim sta si veliko dopisovala, sledenje samo filozofiji neizogibno poraja nevernike, medtem ko sledenje samo veri poraja fanatike. 

Ta filozofska in kritična misel aplicirana na vero je zaznamovala rabinski kolegij v Padovi, katerega otvoritve se je aktivno udeležil. 

Bil je glavni rabin v Gorici v štiridesetih letih 19. stoletja, ampak za svoje delo ni nikoli  želel prejemati nobenega plačila.

Poučeval je na zasebni šoli v Trstu in nato na liceju v Gorici med francosko okupacijo.

Umrl je v 71. letu starosti leta 1855 med epidemijo kolere, ki je prizadela Gorico.

VIRI:

Miriam Davide e Pietro Ioly Zorattini (ur.), Gli ebrei nella storia del Friuli Venezia Giulia. Una vicenda di lunga durata, Giuntina, Firence 2016

Alessandro Grazi, Il pensiero di Isacco Samuele Reggio tra Haskalah e Wissenschaft des Judentums, in “Filosofia italiana. Filosofia Ebraica in Italia (XV – XIX secolo)”, 2020

Marco Grusovin, Isacco Samuele Reggio rabbino e filosofo, in “Quaderni Giuliani di Storia”, 17, 2, 1996, str. 7-29

Dante Lattes, Di alcuni dotti ebrei d’Italia del secolo passato, in “La Rassegna Mensile Di Israel”, vol. 30, št. 3, 1964

Giuliano Tamani, I. S. Reggio e l’Illuminismo ebraico, in P. C. Ioly Zorattini (ur.), Gli ebrei a Gorizia e a Trieste tra “ancien régime” ed emancipazione, Del Bianco, Videm 1984, str. 29-40

Iz italijanščine v slovenščino prevedel Boris Štrukelj