Caterina Luzzatto

Poglobitev

Carolina Sabbadini Coen Luzzatto se je rodila 26. novembra 1837 v Trstu. Hčerka Isacha Sabbadinija in Stelline Norsa je odraščala v sefardski malomeščanski družini, izredno navezani na judovsko tradicijio. Njen dedek po materini strani, Isaia, jo je učil francoščino in  jo spodbujal k branju in pisanju pesmi. Poseben doprinos njenemu izobraževanju je dal rabin  Marco Tedeschi, orientalist in italijanski patriot, ki je sodeloval pri pripravi Albertinskega statuta iz leta 1848. 

Leta 1856 se je poročila s trgovcem Girolamom Coenom Luzzattom, s katerim se je preselila v Gorico. Tukaj je sodelovala z lokalnimi časopisi in revijami kot so «Patria del Friuli», «Pagine friulane», «Il Piccolo», «La Giovane Trieste», «Il Progresso», «Il Corriere friulano» in «La Penna». Kot urednica je delala za «L’Isonzo», «L’Imparziale», «Il Raccoglitore» in «Corriere di Gorizia», s čimer je postala prva ženska urednica na italijanskem polotoku. Pri srcu so ji bile teme kot so izobraževanje, obvezno šolanje in emacipacija žensk, ukvarjala pa se je tudi s političnimi temami, pisala iredentistične članke z izrecno protiavstrijskimi in  antiklerikalnimi pogledi, ki so sčasoma postajali tudi vedno bolj protislovanski in celo rasistični. Goriško slovensko časopisje ji je odgovarjalo z uporabo protijudovskih stereotipov, seksističnih izjav in celo napadov na osebno življenje, npr. z obtožbami, da je lastno hčerko pripeljala do samomora leta 1895.

Poleg novinarstva se je ukvarjala tudi s prevajalstvom iz nemščine in fracoščine ter vzgojo otrok goriške judovske buržuazije, za katere je napisala več poučnih besedil z verskimi in proitalijanskimi tematikami. Leta 1868 je sodelovala pri ustanovitvi človekoljubnega društva goriških žena za pomoč ubogim “Società delle Signore a Sollievo dei poveri”.

Leta 1880 se je preselila v ulico Arcivescovado, kjer je ostala do novembra 1915, ko jo je devetinsedemdesetletno aretirala avstrijska oblast zaradi njene odprte podpore Kraljevini Italiji. Odpeljana je bila v taborišče za intelektualce in politike v Göllersdorfu. Zaradi šibkega zdravja je bila po enem letu izgnana v Oberhollabrunn, kjer pa so jo njeni družinski člani lahko obiskovali. 

Po vojni se Carolina ni vrnila v porušeno Gorico. Med vojno je bila uničena tako njena hiša, kot tudi mnogi njeni zapisi. Preselila se je v Trst k nečaku, poznavalcu antike in klasičnemu filologu, Salvatoreju Sabbadiniju. General Petitti di Roreto, prvi guverner Trsta, jo je želel takoj spoznati, ko je prispel v Trst 3. novembra 1918. 

Na začetku leta 1919 se je novinarka vrnila v Gorico, kjer je tudi umrla 24. januarja isto leto. Pokopana je na pokopališču v Rožni dolini.

VIRI:

Maura Bozzini La Stella, Carolina Coen Luzzatto, Edizioni della Laguna, Tržič 1995

Barbara Vallati, Carolina Coen Luzzatto (1837-1919): il percorso di una giornalista tra irredentismo ed ebraismo, Diplomska naloga na temo “Zgodovina judovstva”, Univerza v Trstu, Filozofska fakulteta, oddelek za moderne jezike, šolsko leto 2006-2007

Iz italijanščine v slovenščino prevedel Boris Štrukelj