
[…] Od naselja čez dišeče trave skrite,
tja daleč čez osamljene zemljine oblike,
tam odstavljen, daleč od poti,
po tujčevem ukazu britof Judov zdaj spi,
le skromna steza do tja danes vodi –
ne vidi se je od povsodi.
Ob ostanku jezera, v miru tišine
ta kotiček pozabe v objemu narave.
Ne, nima imena in niti oblike,
tukaj počiva v spokoju zelene dobrave.
Tukaj so sveti ostanki posledek sovraštva,
za malim se zidom odpira pogled v daljave.
Kaj notri? kaj zunaj? tu trate, tam vejevje zeleno,
le kamni grobov kažejo zgodbo naokrog razpršeno.
To vrt je spokoja.
Sladka otožnost me vsega prevzame
pred grobom nekoga, ki bil je in tu bo za zmeraj.
kamni preprosti leže, enaki so zame,
brez likov, oblik, spomin na negoga od včeraj,
na njih le ime in datum ostane […]
Guido Ludovico Luzzatto, poezija objavljena v reviji “Rassegna Mensile di Israel” leta 1931
Projekt
Judoska skupnost Trst in Univerza Ca’ Foscari Benetke
Informacije
visit@triestebraica.it